Omemba: Dragotin Dežman

»O najdbi je takratni cestni odbornik obvestil kustosa ljubljanskega deželnega muzeja.«

»Ta se je odločil opraviti arheološke raziskave, ki so se začele pred 150 leti, 26. julija 1875.«

»Leto 1875 zaradi tega upravičeno slavimo kot rojstni datum sodobnih arheoloških raziskav v Sloveniji.«

»Izkopavanjem kolišč na Ljubljanskem barju je namreč sledilo desetletje izjemno obsežnih raziskav halštatskih in latenskih grobišč.«

»Naslovnica je provokativna, to je posnetek iz leta 1919, takoj po koncu prve svetovne vojne, in samo poglejmo, v kakšnem stanju je bil takrat Aljažev stolp, ki je bil takrat star rosnih 24 let.«

»Moramo se postaviti v takratni čas, ko se je to planinstvo razvijalo. Gre za čas avstro-ogrske monarhije, živeli smo v deželi Kranjski in takrat so bile razmere drugačne.«

»Dežman je postal prototip narodnega odpadnika.«

»Nobena redkost ni bila, če so vodniki, ki niso imeli posebne motivacije za večdnevno lazenje po gorah, v medsebojnem dogovoru s pripovedovanjem o grozljivih nevarnostih in silnih prepadih toliko prestrašili turista, da je opustil misel na nadaljevanje in prosil za predčasno vrnitev v dolino – čeprav je vnaprej plačal za celotno pot.«

»Tschada je bil ena od največjih ugank. Obstaja več njegovih smeri tako v Julijskih Alpah kot Kamniško-Savinjskih Alpah. Sam sem ga poimenoval Supermen iz Ljubljane.«

»Naš deželni muzej je strahovito poškodovan. Zidovje je povsem razpokano in v stopnišču so se okrušili zlati okviri.«

»Cesar je z glavo zmajal in vpraševal, kako je z zbirkami in če se je kaj rešilo, potem pa se je jako milostno poslovil.«

»Saprabolt, to pa slabo izgleda!«